Pesem o koronavirusu in samoti

Objavljam še dve pesmi, ki sta nastali v obdobju šolanja na daljavo.

Ema Por je razmišljala o koronavirusu in o samoti v tem času.

KORONAVIRUS

Na Kitajskem
začelo se je govoriti,
da prišla je bolezen,
ki se je ne da ukrotiti.

Zajela je države vse,
prišla je tudi do naše Slovenije.
Nekateri so padli v paniko in obup,
za starejše pa je to pravi strup.

Ljudje zdaj od doma delamo
in si kadarkoli počitek vzamemo.
Učenci pa kar brez skrbi,
se spopadamo z nalogami.

Hrano prek spleta kupimo,
saj v trgovino ne hodimo,
Nas pa vseeno skrbi,
da se ne bi kako drugače okužili.

Koronavirus je povsod,
o njem kroži veliko zmot,
kamorkoli prileti,
katastrofo povzroči.

Le kaj se bo zgodilo,
ko obdobje karantene bo minilo?

SAMOTA

Žirafa preživlja
samoto tako,
da ovije vrat
okrog debla močno.

A koala
ves dan spi,
da s samoto
preživi.

Ko sam znajde
se deževnik,
si zapiše nekaj
v svoj dnevnik.

Orel preživlja jo
res čist drgač,
saj se poigrava
s skupino kač.

Ko črviček sam živi,
se samo z jabolčkom veseli,
saj vsi njegovi
prijatelji so odšli.

Slon preživlja jo res kul,
navije musko si do ful,
potem pa pleše, se igra
in z nogami topota.

Ko je puran sam,
se kuja
in sede na
kup gnoja.

Pa poglejmo kravo,
ki si priredi zabavo.
Nareže si mango
in pleše tango.

Žaba na lokvanju reglja,
zraven poje in copota.
Ko pa se znoči,
ona sladko zaspi.

Samoto res lepo preživlja mucka,
saj ves dan samo dremucka.
Malo si umije tačke
in si obleče roza hlačke.

Ko samota pride k nam,
rečemo: »Daj, pojdi stran,
mene že ne boš dobila
in ne boš mi več težila.

Ker jaz nisem sam,
jaz vem da pride dan,
ko s prijatelji spet se srečamo
in si veselo pomežiknemo.«

 

Ta vnos je bil objavljen v Nerazvrščeno. Zaznamek za trajno povezavo.